We woke up into a glittering morning,
Brushed our teeth and sat down at the table.
The day has only just begun.
Outside, olive groves
And human destinies unfolded
Like gaily coloured laundry over
A large stony backyard.
All that like a long, slow music
turned into a dark scenery, brightened.
Images were stronger, larger than
The tiny handwriting cought between the edges of paper.
With our eyes closed, wind tossed us like barges,
A lemon-tree offered us dark green wings.
We were planting small and big desires,
Writing letters to birds silently
Gliding over wide roads of silence,
Shooting films in our eyes slightly open,
And if you said: you are beautiful,
You said it because you meant it.
As the day descended over our shoulders,
It was as if we had walked an empty beach,
Caressed by the sky. It resembeld
Arcady, and it was close.
Summer blew us out
And moulded us into big goblets
Brimming with softer,
Ever more softer thoughts.
translated from the Slovene by Janko Lozar
Prebudili smo se v bleščeče jutro,
Si umili zobe in posedli za mizo.
Dan se je šele začenjal.
Zunaj so se razpirali oljčni nasadi
in človeške usode
kakor pisano perilo čez
ogromno kamnito dvorišče.
Vse, kar je kakor dolga,
počasna glasba postalo
temna kulisa, se je svetlilo.
Podobe so bile močnejše, večje od
drobne pisave, ujete med robove papirja.
Veter nas je zaprtih oči zibal kakor barke,
limonovec ponujal temno zelena krila.
Sadili smo majhna in velika hotenja,
si dopisovali s pticami, ki so v mirnem letu
preletavale široke ceste tišine,
snemali filme v priprtih očeh,
in če si rekel: lep ali lepa si,
si rekel zato, ker si tako mislil.
Ko se je dan spuščal čez ramena,
je bilo, kot da hodimo po prazni obali
in nas ljubkuje nebo. Spominjalo je
na Arkadijo, in bilo je blizu.
Poletje nas je izpihovalo
in oblikovalo v velike čaše,
polne mehkejših,
vse mehkejših misli.