Táko veliko s kolesi, da je šla po cesti
In not je imela bazen
In Željko mi je pomagal
In vse sem organiziral
Magnete, da zmorem vse
Predstavljal sem si morja
Po katerih bomo pluli
Zbiral posadko
Se poslavljal od prijateljev
Srečen sem bil
Tako neznansko srečen
Da grem
Željko je ladjo prikril
Čez avtomobile pri parkirišču
In zmečkal enega varnostnikovega
Ko smo se poslavljali od Livije, Tomaža in ekipe
In sem listal knjigo Bakunina, ki jo je mel Tesla
So nam ladjo odpeljali
In naslednji dan ladje ni bilo
In smo morali čakat do jutra
Sodišče je sprožilo postopek
Zasliševalo priče etc.
In sem postal jezen
Da sem pustil drugim vozit svojo ladjo
Srečen sem bil tako neznansko
Srečen, da grem
Irena je pršla in rekla, da sem šel predaleč
Ampak sem ji s solzami rekel, da sem končno vesel
Da nočem trpet in se mučit več
Da mam dovolj
Da sem slišal
Je rekla okej in me objela
Me blagoslovila in kače stran vzela
Ko sem se zbudil, se je jeza vrnila
Ker če pustiš drugim vozit tvoje vozilo ga zgubiš
Če prostora ne zaskvotaš zase
Zgubiš
Če ne dihaš več na prepono zgubiš
Če ne greš, ko čutiš da moraš
Zgubiš
Če se ne znaš sam skulirat
Če ne transmutiraš te sile skoz telo
Če ne postekaš, da si ti sam že
Svoja ladja popolna
In samo bit
Preprosto to napisat kot napotek
Nekemu sebi
Ki ga bo že sam zapis tega preobrazil
V nekoga, ki pozabi
Samo bit
Dihat, met zvok ptičev
In šelestenje dreves v listih
Samo to met
In razumet kako je tvoje življenje
Formiralo hrepenenje
Ki si ga transponiral v predpogoj
Vztrajanja zapisovanja
In tako reševal te dileme
Življenjske na listu papirja
Se vrtel v sebi
Samozaporih zavisti
Zavesti
Zamer do mam
Pretiravanih
Ki so te pustili pred televizijami
Zamenjanega za predstave
(Da jim lahko neskončno odpuščaš)
Mir si želet
Veter v ušesih
Zelenje v očeh
To imet
Samo to res met
Gibkost telesa
Zrak ki te diha
Kislino, ki jo proizvajaš
Vse te celice
Če se skoz subjektivno razkritje
Specifične duše
Razkriva vesolje resnic
Če je možno predstavit kar steče
Kar zgubiš v sanjah
Kar boli
Kar se zasvetlika kot filing zadnjega upanja
Na harmonijo
Na mir, ki ga maš, če se na miru pustiš
Na svobodo, ki jo z gibom zavzameš
Vodo teles, ki jo v gibu izvajaš
Endorfine, ki si jih sam proizvajaš
Za videt ljudi, ki jih dvigne
Za nežne signale
Za enigmo dotika
Za toploto teles
Za točko bližine, kjer luknja šiva sebe
Za hvala nekomu
Ki si ji dal možgane skoz roke
Da bi posredoval
Pokazal
Slekel
Razcrknil
Razkril
Da bi prinesel ven ta material
Sklepajoč kar je not
Resnično zate
Skupno morda vsem
Da bi kak nerojen videl
Ali imel kaj za brat
Da črnilo, ki postane misel
Stran nardi v telo
V katerem si že bil
Da se nekdo lahko nasmehne
Ali da se tišina nardi
Da bi videl
Da bi lahko šel dalje
