Drago Glamuzina

jaz ljubim njo, ona ljubi njega,
on ljubi mene. istočasno,
tako da se naši trije nosovi
ves čas dotikajo.
to je igra, ki si jo je izmislil najin sin,
star tri leta in pol, ko je ležal med nama
na postelji
in poslušal
kako se prepirava

iz hrvaščine prevedel Jurij Hudolin

zjutraj so me obvestili da je Josip umrl.
in jaz sem se skušal spomniti
vsega kar mi je pomenil,
kako sva se družila in odraščala,
midva, prijatelja, ki sva se na koncu
razšla, tako kot se ponavadi ljudje
razidejo po določenem času.
brez posebnega razloga.
želim misliti o njem.
zdi se mi da je njegova smrt
zadosten razlog da zopet pomislim
nanj, toda če se še tako trudim -
in jezim nase - ne morem najti
ničesar kar bi bilo v meni bolj živo
od zgodb o pički njegove mame
ki je pred njim hodila
popolnoma gola

iz hrvaščine prevedel Jurij Hudolin

navadil sem se že
da me ta mesarska sekira
preganja v posteljo.
no, pred tem si želim prebrati
zadnje nadaljevanje Campbellovega
stripa o Bacchusu. danes
je star štiri tisoč let
in utrujen od preveč žensk in vina.
potika se po newyorških krčmah in za kozarec
vina pripoveduje, kako so včasih prihajale Grkinje,
da jih razturi. in kraljice in kurbe. včasih pretirava,
ko izvleče svoj zmehčani kurac in udari z njim
po mizi - kot moj prijatelj Milko -
zaradi česar ga ponavadi vržejo iz gostilne ali pokličejo
policijo.
odpiram okno da bi v hišo spustil jutranji zrak.
svinjske polovice, pripravljene na trančiranje,
nosijo v mesnico v pritličju,
da jih razsekajo.
potem skuham kavo in zbudim Lado.
ko odide na delo se uležem
točno na tisto mesto kjer je
ležala ona.
še vedno čutim toplino njenega telesa,
ko čakam da me premaga utrujenost.
da pozabim tega starega boga,
njegove ženske, mesarje.

iz hrvaščine prevedel Jurij Hudolin

rekla je
upam da te ne bom več
nikoli videla.
rekla je
pojdi ven in se ne vračaj dokler
ne izginem iz te hiše.
rekel sem ji da ni treba hiteti.
da moram odpeljati avtomobil k mehaniku
in da me dolgo ne bo.
oblekel sem usnjeno jakno in si obul čevlje.
potem sem stal pred vrati
in gledal kako baše obleke v torbo.
po nekaj minutah
sem priprl vrata
in jih spet zaprl.
zunaj pada sneg sem rekel
in nadaljeval s stanjem pred vrati.
stal sem pred vrati in čakal
da začne jokati.
čakal pravi trenutek,
prepričan, da ga čaka tudi ona.

iz hrvaščine prevedel Jurij Hudolin

Tako zgodaj je da je zunaj skoraj mrak.
Iz tvoje knjižnice
mečeva knjige ki so ti jih podarili
bivši ljubimci,
tiste s posvetilom in tiste brez njega.
Ne moreva zanikati da se ne zavedava nesmiselnega
početja, toda smejeva se in preklinjava,
ko jih trgava in mečeva v smeti.
Zgodaj zjutraj je in midva sva v tem skupaj.

iz hrvaščine prevedel Jurij Hudolin

včeraj je klical njen bivši ljubimec
starec pri šestdesetih
o katerem je v dnevnik zapisala:
»nikoli me ni nihče tako vzburjal.
niti prej niti kasneje.«
bil je prijatelj njenega očeta
ta stari gospod ki jo je kavsal
ko je ležala v bolnici.
in potem. ki misli
da jo lahko tudi po petnajstih
letih pokliče in reče:
»videl sem tvojo fotografijo v časopisu,
jutri sem dežuren, pridi k
meni ko pade mrak.«
padel je mrak
in jaz se vzpenjam proti bolnici.
želim videti tega zdravnika
pod katerega je tako lezla
da še danes misli
kako je dovolj poseči
po telefonu in jo poklicati.

iz hrvaščine prevedel Jurij Hudolin