in takoj po solzah se usuje pesek
ter posuši potoke trpljenja in bolečine,
nabere se v zarezah pod tvojimi očmi.
Preštej, koliko solz si hranil,
koliko poljubov si namenil praznini poleg sebe,
koliko obletnic si žrtvoval mesecu,
ki ti je vedno razkril usodno bolezen,
ki se je pred tabo razpletla kot zgodba,
ki se ni nikoli zgodila, a se je dogajala ves čas,
koliko pesmi si poslušal, da bi si zapomnil
ulico, ki te je pripeljala do sem, čeprav je nisi sanjal,
kolikokrat si si zaželel, da bi ugasnil luč
in si ogledal belo podobo, ki se ti ponoči približa,
a je ne moreš objeti. Preštej, kolikokrat
si si zaželel, da bi padel in se razbil na koščke,
tako da se nikoli ne bi več mogel sestaviti,
in preštej, kolikokrat si se hotel odpeljati do vode,
potoniti pod težo svojega trpljenja,
se znebiti zadnje razpoke v svojem telesu
in počivati na morskem dnu, za vedno počivati,
koliko vrat si zaprl za sabo,
koliko vrat si odprl za vsak primer …
Preštej vsak udarec ure, ki pritiska
na tvoje bolne prsi z boleznijo tistih,
ki čakajo na sončni vzhod, v
noči ječanja in hreščečega sopihanja,
preštej prazne stole, zapuščene v kotu
z drugimi, ki imajo ukrivljene noge,
igrače, s katerimi se nikoli niso igrali, še zapakirane lutke,
preštej ptice, ki so se prišle spočit
v ventilatorje te prazne hiše,
v kateri ni smeha in krikov otrok,
ki bodo jutri čvrsto stali na nogah
in šli po isti poti, kot si si jo izbral tudi sam,
preštej vzdihljaje, ki so se ti zataknili, ne da bi vedel, zakaj,
preštej, kolikokrat si se ponoči zbudil moker od potu, ki je bil hladen kot rosa,
ki tako lahkotno lahkotno pada v mesečini,
preštej, koliko skodelic kave si zjutraj popil sam,
koliko rož si utrgal in so uvenele,
preštej jih eno po eno, rdeče in bele -
rdeče kot strast, ki si jo hotel podariti, bele
kot grde prikazni preteklosti.
Štej, štej, štej, dokler se ne boš izčrpal in zaspal
in sanjal o čudovitih barvah, ki ne ovenijo.
iz angleščine prevedel Igor Divjak
‘mbagład eżatt wara d-dmugł jinżel ir-ramel
jixxotta l-ilma ta’ l-ugigł u n-niket,
jingabar fitt fix-xquq ta’ tałt l-głajnejn.
Głodd kemm-il demgła xiła ilek terfa’,
kemm-il bewsa xtaqt tbus lill-bałł ta’ fejnek,
kemm-il bewsa tajt lill-imładda ratba,
kemm-l anniversarju qaddist lill-qamar
li baqa’ dejjem juri l-mard fatali
li rajt isełł quddiemek donnu storja
li qatt ma grat u baqgłet issełł dejjem,
kemm-il kanzunetta smajt biex tiftakar
it-triq li waslet s’hawn mingłajr ma łlomtha,
kemm-il darba xtaqt titfi d-dawl ła tara
x-xbieha bajda li resqet lejk kull lejla
bla qatt ma stajt tałkimha. Głodd id-drabi
li xtaqt taqa’ głal isfel biex tiggarraf,
biex qatt ma terga’ titla’ lura b’sałłtek;
głodd kemm-il darba xtaqt issuq lejn l-ilma
biex tibqa’ nieżel hemm bin-niket b’kollox
u tgławwem l-ałłar nifs łiereg minn gismek,
u tistrieł, fil-qiegł, u tistrieł głal dejjem;
kemm gbidt bibien warajk biex ładd ma jidłol;
kemm bibien ftałt biex forsi ma tafx kif ...
Głodd kull tektika ta’ l-arlogg li głandek
itaqqallek sidrek marid bil-marda ta’ min qagład jistenna dik ix-xemx tielgła
f’nofs lejl ta’ krib u qtugł ta’ nifs imqałqał;
głodd is-siggu vojt l’hemm mitluq fir-rokna
ma’ l-ołrajn qodma b’saqajhom żlugati;
l-gugarelli li qatt ma lagłbu bihom;
il-pupi sbieł li gładhom ippakkjati;
głodd l-głasafar li jieqfu biex jistkennu
fil-ventilaturi ta’ did-dar vojta
nieqsa mill-głajat u mid-dałq ta’ żgłażagł
li głada jqumu fuq riglejhom sodi
ła jimxu l-istess triq li xtaqt li taqbad;
głodd il-bikjiet li fgajt mingłajr sibt l-głala;
głodd id-drabi li qomt bil-lejl bil-głaraq
ixarrablek dahrek kiesał błan-nida
li taqa’ siekta siekta f’dawl il-qamar;
głodd kemm-il kafè xrobt wałdek filgłodu;
głodd kemm fjuri qtajt biex qgładt tarahom jinxfu,
głoddhom wałda wałda: łomor u bojod -
łomor błall-passjoni li ridt trodd, bojod
daqs il-fantażmi koroh ta’ l-imgłoddi.
Głodd, głodd, głodd sa ma fl-ałłar tegłja w orqod,
w ołlom bi lwien sbieł li qatt ma jittappnu.
