Joumana Haddad

Nihče ne ve,
kaj pravim, ko sem tiho,
koga vidim, ko zaprem oči,
kako se pustim voditi, ko dovolim,
kaj iščem, ko osvobodim svoje dlani.

Nihče, nihče ne ve,
kdaj sem lačna, kdaj potujem,
kdaj hodim in kdaj se izgubim;
da je moj odhod vrnitev in je moja vrnitev bojazen,
da je moja šibkost maska in je maska moja moč,
da je to, kar prihaja, vihar.

Ženska sem,
mislijo, da je moja svoboda njihova last,
pustim jih misliti tako
in se dogajam.

Izdelali so mi kletko in njihovo darilo bo nebo,
da se zahvaljujem in ubogam.

Toda jaz sem svobodna pred njimi, za njimi, z njimi
in brez njih,
svobodna sem v svoji tlaki in porazu.
Tudi ječa je, kar si želim.
Morda je njihov jezik ključ do moje ječe,
toda ta jezik je ovit okrog prstov moje sle,
mojim strastem pa ni mogoče ukazovati.

Ženska sem,
mislijo, da je moja svoboda njihova last,
pustim jih misliti tako
in se dogajam.

Prevod: Mohsen Alhady in Margit P. Alhady

Lilit sem, boginja dveh noči, ki se vrača iz pregnanstva.

Lilit sem, ženska - usoda, ki ji noben moški ne uide
in nobeden si tega tudi ne želi!

Lilit je, ženska dveh lun, njena črnina ni popolna
brez beline. Iskra razuzdanosti je moja čistost
in moja zavrnitev je začetek možnosti. Sem
ženska - raj, ki je padla iz raja, padec sem in raj.
Brezmadežna jaz, nevidni obraz razuzdanosti.
Mati - ljubica, ženska - moški. Sem noč, ker
sem dan, desna sem, ker sem leva stran, sem jug,
ker sem sever.

Lilit sem, ki prihaja iz belega zapora pozabe, levinja
gospodarja in boginja dveh noči. To, česar se
nabrati ne da, zberem v kozarec in ga spijem, saj
sem duhovnica in tempelj obenem. Nikomur ne
dopustim omamnosti, da si ne bi kdo domišljal,
da sem se odžejala. Občujem in se razmnožujem
sama s seboj, da iz svojih potomcev ustvarim
ljudstvo, da ubijem svoje ljubimce in naredim
prostor za tiste, ki me še ne poznajo.

 

Verz jabolka sem, napisale so me knjige, čeprav me
niste prebrali. Sem podivjan užitek, razumna
žena, dovršenost sle, ki seje silno uničenje. Moja
srajca je okno v norost. Vsakdo, ki me posluša,
si zasluži smrt, in vsakogar, ki mi ne prisluhne,
ubije pekoča vest.

Lilit sem, skrivnost prstov, ki vztrajno zahtevajo.
Utiram si pot, razkrivam sanje, mesta moškosti
izpostavljam svojemu izlitju. Varuhinja vodnjaka
sem in stičišče nasprotij. Poljubi na mojem telesu
so brazgotine tistih, ki so poskušali. Iz stegenske
piščali prihaja moje petje in iz njega vznikne
prekletstvo, ki se izgubi kakor voda pod zemljo.

Lilit sem, ženska - gozd. Žrem svoje telo, da mi ne
očitajo lakote, in pijem svojo vodo, da ne utrpim
žeje. Zaradi zime so moje kite dolge in moji
kovčki nimajo stropa. Nič me ne nasiti in nič
me ne odžeja, vračam se, da postanem levinja
izgubljenih na zemlji.

Prva sem, ki ji ni dovolj, popoln odnos, dejanje in
sprejemanje. Sem ženska - upor, nisem ženska
besede da. Adamova družabnica sem, enakovredno
ustvarjena, in ne iz rebra podrejenosti. Bog me je
ustvaril iz prsti, da bom izvor, iz Adamovega rebra
pa je ustvaril Evo, da bo senca. Vračam se, da bi s
svojo vodo ranila prevleko kreposti, da bi z dišavo
mazilila razuzdane rane prikrajšanosti.

Boginja dveh noči sem, stičišče nasprotij,
vzhajam samo v gosti temi,
vzpenjam se le do prepada,
vedno stojim samo na robu,
vračam se le iz smrti,
varuhinja vodnjaka sem,
vsak grleni izdihljaj
je opran z žarom mojih prstov.

Lilit sem, čaša in točaj.
Prihajam, da povem: Moja pravica je spiti več kot
eno čašo!
Prihajam, da povem: Točaj je slep!
Prihajam, da povem: Adam, o Adam! Zaseden si z
velikimi stvarmi, toda cilj je samo eden.

Zberi me,
cilj je samo eden,
pridi in me zberi v poplavo svojih oči,
svoje vrhove zabij v moj prepad,
vreži svoje poteze v spomin moje dlani,
vdihni tigrico, ki se skriva, ko ramena spusti!

Nisem uporna ne krotka kobila, sem tresenje
prvega dvorjenja,
nisem uporna ne krotka kobila, sem poraz zadnjega
obžalovanja.

Usoda učenjakov sem, boginja dveh noči. Skladnost
sem spanja in budnosti. Sem pesnik - zarodek.
Uničila sem sebe, zato sem se našla. Vračam se
iz izgnanstva, da bom nevesta sedmih dni in
poguba prihodnjega življenja.

Sem levinja, ki zapeljuje, vračam se, da bi
pokončala ujetnike in zasedla ozemlje. Vračam
se, da bi popravila Adamova rebra in osvobodila
vsakega moškega njegove Eve.

Lilit sem in vračam se iz izgnanstva, da bi
podedovala smrt matere, ki sem jo rodila.

Prevod: Mohsen Alhady in Margit P. Alhady

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je ravnal z
menoj kot s kraljico,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker ni bil kralj.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker me je nasmejal,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker ni pil mojih
solza, ko sem jokala.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je bil
zgovoren in se je lepo izražal,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker je veliko
govoril, a le malo o meni.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker me je
ponesel na luno,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker me ni znal
vrniti na zemljo.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je vedel,
kako se dotakniti mojega telesa,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker se ni znal
dotakniti moje duše.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je vedel,
kako se dotakniti moje duše,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker se ni znal
dotakniti mojega telesa.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je znal
vstopiti v moje življenje,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker ni vedel, kdaj
ga zapustiti.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker sem bila
obsedena z njim,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker je bil obseden
s samim seboj.

Nekoč sem se zaljubila v moškega, ker je bil popoln
in dovršen,
nato pa sem ga prenehala ljubiti, ker je bil tako
popoln in dovršen.

Od ljubezni do ljubezni,
od plamena do pepela,
moški, ki bi pustil moj ogenj plameneti,
se še ni rodil.
Moškega, ki bi pustil moj ogenj plameneti,
bi morala iznajti sama.

Prevod: Mohsen Alhady in Margit P. Alhady