Kristiina Ehin

življenje in bog sta eno in isto
to vidim v očeh svojega psa
v tulipanih vidim to sleherno jutro
ko odprem polkne svojih oči
v kosovi pesmi to slišim
in v glasu svoje matere
ko snamem slušalke
to zaslišim v tišini
prst trava
in utrip našega srca
mesec veter
in klavir - tako prostorna soba
bela kot zrak
ali kot naša koža prve dni januarja
žalostni žalostni mesec
ti utripaš nad našimi glavami
kot velika rumena ura
katere kazalca sta noč
in žalnorumeni ples mesčevih žarkov
žalostni žalostni mesec
hrbet mi zveni
pod tvojimi prsti
moj bog se zbudi z mano v železni postelji
moj bog stopi z mano k vodovodni pipi
moj bog nenadoma zagleda kos neba
z okna v veži
in vdihne

v silvestrski noči na vlaku iz Tallina v Moskvo
srkam kavo iz skodelice z napisom

in gledam kako za šipami vagonov
na tračnice proge mete  

"Tvoje roke so hrapave po proletarsko"
mi je fant prek mizice zašepetal
in tako sva gledala v oči si dolgo
v vse gostejšem naletavanju snega
v teh očeh sva se na grič iz žlindre
vzpela    x se mam
 
in v zametu kjer je spust zastal
me je vprašal: 
 

c ?
a iz zvočnika je zaželel C o
i oo Jelcin
vlak v slovansko noč kot sanke je drvel
in ob progi njegovi žarometi 
zaslepili so za hip pogled

ko umremo gremo v deželo mrtvih
brez misli kako - vemo kam
vidimo za svojimi vekami
in v pritoke svojih src
po dolgi dolgi zimi
so podplati nežni kot koža na vekah žrebičkov
spomladi spomladi - elegantno po stopniščih
in preko tlaka
kjer je korak rahlo boleč
ko si bos
vroč vroč dan
med čeljustmi rosnega jutra in hladne noči
tvoj dih se me dotika me medli
mi žge severnjaški lici
ptice ptice
ptice nad rekami ptice nad grobovi
ptice nad marjeticami in kamnitimi stopnišči
ptice nad otočki in krošnjami ptice nad jasami -
ptice ptice
in njihov glas

biti hkrati novorojeni in ženska ki rojeva
jasna sončna luč
in veter ki hladi mislecem um
biti hkrati vonj trave in oči pevca
občutek prostosti me zasleduje kot črna kobila
zrak gora zrak gora
hladi mi žar oči
vsak hip je vodnjak
globok in prozoren
biti hkrati klavir in igralec nanj
zaspala sem med štetjem prihajajočih zvezd
ena dve ...
biti hkrati kaktus in Estonija
pekoča ljubezen
ki me ločuje od Evrope
vsak hip je vodnjak
globok in prozoren
pridi da boš prebral gore onkraj neba
nad nami plove mesec
ta lev s plapolajočo grivo
in nič ne more zmehčati
naših črnoogljenih semen zenic
vsak hip je vodnjak
globok in prozoren

iz estonščine prevedla Veno Taufer in Kristiina Ehin