Sozvezdja 2026: Modri žeblji sna in Čudovite antene

5. november/četrtek/ 14:30

Cankarjev dom, 1. preddverje, Oder Srečka Kosovela, Ljubljana

Pogovor o letošnjih pesniških zbirkah, ki sta letos izšli pri založbi Družina v knjižni zbirki Sozvezdja.

Zbirka Modri žeblji sna predstavlja izbor poezije Eduarda Carranze (1913–1985), izvrstnega kolumbijskega pesnika in esejista, ki je za svoje delo prejel več pomembnih nagrad in velja za najpomembnejšega predstavnika literarne skupine »Piedra y cielo« (slov. Kamen in nebo). Carranzovo pesniško ustvarjanje, ki se je pričelo v tridesetih letih prejšnjega stoletja in je trajalo vse do avtorjeve smrti v letu 1985, opisuje nadvse zanimiv lok, ki sega od pesnikovega mladostnega, a literarno že povsem izoblikovanega slavljenja življenja in ljubezni do bolj treznega in zrelega pesniškega pogleda, ki ga napolnjuje nežna melanholija spominov. V njegovih pesmih, ki jih odlikujeta tako nedvomna vsebinska kot formalna lepota, vznikajo osebni svetovi, ki so po eni strani vseskozi vezani na južnoameriško krajino in na tamkajšnja naravna čudesa, a po drugi strani, kakor ob menjavi letnih časov, spreminjajo svoje odtenke in barvne poudarke. Kljub temu, da je Eduardo Carranza tekom svojega življenja prešel skozi različna ustvarjalna obdobja, v njegovem pesnjenju ni zaznati abruptnih motivnih ali slogovnih preskokov. Nasprotno, njegov pesniški opus je, čeprav raznolik, izrazito skladen in lepo odslikava avtorjevo duhovno življenje in umetniško rast.

Zbirka Čudovite antene pri nas še praktično neznanega pesnik Kostasa Kariotakisa, saj je pričujoča knjiga prvi izbor njegovih pesmi v slovenščini, v grškem prostoru pa velja za enega izmed najvplivnejših lirikov 20. stoletja. Je vodilni predstavnik grške literarne generacije dvajsetih let ter lirike obdobja med obema vojnama. Grško poezijo dvajsetega stoletja je zaznamoval s svojo mračno, melanholično, celo depresivno, pa vendar skrajno lirično pisavo, ki je vse od njegovih pesniških začetkov vsebovala elemente ironije in distance in se je v njegovi zadnji in najznamenitejši zbirki Elegije in satire razvila v sarkastični družbeni in poetični komentar. 

O obeh zbirkah se po s prevajalcema Janezom Žumrom (Carranza) in Laro Unuk (Kariotakis) pogovarjal urednik knjižne zbirke Sozvezdja Brane Senegačnik.