Sobotno festivalsko dopoldne smo preživeli v Dominikanskem samostanu na Ptuju, kjer smo se udeležili okrogle mize o povezovanju vina in umetnosti. Sodelujoči gostje Janja Viher, Franci Cvetko, Stane Kocutar, Slavko Podbrežnik, Danilo Steyer in Sašo Topolšek so premišljevali o vinu kot o umetniškem izrazu in obratno.
Debata je bila živahna in razgibana, kajti pogledi gostov so se razlikovali. Večina povabljenih vidi povezavo med vinom in umetnostjo na način, da je vino še več kot umetnost. Vino je kultura. Če pa želi človek osvojiti umetnost, mora najprej osvojiti kulturo. Pitje vina velja za evropsko kulturo, Evropejci smo namreč dediči vinskega izročila, ki je zaživelo še v Antiki. Za Slovence pa je vino še večjega pomena. Velja za del nacionalne identitete, kajti vinarstvo je ena od osnov za razumevanje pravne stroke na Slovenskem, Stara trta v Mariboru pa velja za Meko vinskega sveta. Hkrati je treba pomniti, da je vino umetniški pridelek in ne izdelek. Pridelek zato, ker nam sestavine in okolje ponudi narava, umetniški pa zato, ker še vedno zahteva pečat človeka.
Mnenje obrtnika pa je pri tem drugačno. Beseda umetnost pogosto zveni vzvišeno in zdi se, kot da je dostopna le izbranim posameznikom. Vsak obrtnik pa skuša s pomočjo svoje obrti preživeti. Zato, če bi vino enačili z umetnostjo, bi lahko s tega vidika obrt hitro propadla.
Kljub različnim pogledom, ki so odkrivali širino vinarstva in umetnosti, so vsi poznavalci svoje stroke prišli do skupne ugotovitve. Slovenija ima velik potencial, edino, kar nam manjka, je umetnost sodelovanja in povezovanja. Vsi soglašajo s tem, da se je treba vrniti k svojim koreninam in postati najboljši obrtnik svoje obrti, kajti ravno tradicija zmaga v igri prepoznavnosti. Prav tako pa so nam zaupali, da je skupna iniciativa že v nastajanju.
